Tržaški kralj čevapčičev je doma na Krasu

Primorske novice; torek, 15. marec 2016, 15:30
“Čez eno leto se bomo mogoče srečali v novih prostorih,” pravi kraški mesar Marko Prunk, medtem ko sedimo v njegovi pisarni nad mesnico v Postojni. “V Divači, a ne?” mu vržemo žogico. “Tam ali kje drugje, v igri imam še rezervne lokacije. Drugače pa v poslu vedno tvegam.” In meri vedno više. Njegov nono je leta 1928 v Trst prodajal teleta, Marko Prunk pa je šel še korak dlje. Pred leti je v Trstu odprl prvo mesnico, zdaj pa jih ima v Italiji že šest.
Če ste dovolj stari, se iz otroštva gotovo spominjate mesarjev stare šole, pogosto zajetnih in brkatih. Danes ponekod mesarjev ne poznajo več, ne zalitih ne suhljatih, ne dobrih ne slabih. Namesto možakarjev v belih haljah in kapah, ki iz hladilnice na ramenih prinesejo četrt teleta, v trgovinah, kjer ni mesnic, kupci sami brskajo med pladnji pakiranega mesa. Nekateri pa še vedno raje vidijo, da jih postreže mesar. A dobrega mojstra, takega, ki zna z mesom in tudi s kupci, je danes težko dobiti, pritrjuje Marko Prunk. Mesar je že od svojega 17. leta, s trdim delom, mesarsko žilico in podjetnostjo pa je na noge postavil zavidljiv posel, ki vključuje klavnico, mesnice, markete in gostinstvo.
Že ima naslednike
Kljub nekaj sivine v zalizcih bi mu težko pripisali 58 let. Že na daleč je videti, da je težko pri miru in da je raje med ljudmi kot v pisarni. Večkrat na teden tako obrede svoje markete in mesnice, da vidi, kako teče posel. Tudi otroka sta šla po njegovih stopinjah, vse kaže, da bo sledil vsaj en od treh vnukov. Sin Andrej je direktor družbe Prunk Carni, ki ima trgovine in mesnice v Italiji, hči Jana pa je šefica v Lokvi, kjer imajo mesnico in gostilno. “Posel moraš spremljati od blizu. Moja mama, ki je do svojega 82. leta zame urejala računovodstvo, mi je govorila: 'Nobenega dokumenta ne dajaj podpisati drugim, ti moraš imeti vse v rokah.' In tega se držim,” pravi Prunk in v šali doda, da je v poslih podoben Albancem: “Vse je napisano name, jaz odločam.”
Pred sedmimi leti je kupil Postojnske mesnine. “Videl sem dobro priložnost. Vame je očitno verjela tudi ena izmed bank in mi je dala posojilo. Zdaj sem vrnil skoraj že vse. Banke se zdaj rade oglasijo pri meni in mi ponujajo kredite.”
Posel je medtem še razširil. Pod blagovno znamko Prunk je danes združenih kar 21 obratov. V Sloveniji zaposlujejo 100 ljudi, v Italiji pa še 24. V postojnski klavnici se zadnja leta vedno bolj kaže potreba po večjih prostorih za razsek in hlajenje mesa. Prunk je pred leti kupil parcelo v bližini, a tam ne bo mogel graditi. Zato se bo kmalu moral odločiti za novo lokacijo, v igri so štiri. Klavnica pa bo ostala v Postojni, saj je to odlična izhodiščna točka za oskrbo mesnic in drugih kupcev po vsej državi.
V pisarni nad mesnico v Postojni, kjer mu družbo delata slika s prizorom klanja goveda iz preteklosti, na drugi steni pa kraljuje boškarin, je zorela tudi odločitev o tem, da posel razširi v Trst. “Mesarska žilica mi ni dala miru. Zlasti starejši Tržačani, ki so redno kupovali v naši mesnici v Lokvi, so jamrali, da vedno težje pridejo do nas. Dokler je bila meja, si nisem upal v Trst, potem pa … Saj veste, kdo ne riskira, ne profitira. Delali smo kot nori, noč in dan, da smo market z mesnico lahko odprli pred veliko nočjo pred petimi leti.” Posel v Trstu mu cveti, tržaški dnevnik Il Piccolo ga je razglasil kar za tržaškega kralja čevapčičev. Mesnici, ki je v centru Trsta, je Prunk dodal še druge, zdaj jih ima v Italiji že šest. In prav nedavno je v Krminu vrata odprla še njihova prva franšizna mesnica. Kljub širitvi posla pa uspešni kraški mesar niti za hip ni pomislil, da bi kupil, denimo, Mipov obrat v Kromberku. “Je prevelik in energetsko preveč potraten,” je neusmiljena Prunkova ocena. Je pa od Mipa kupil štiri mesnice.
Meri na prvo ligo
In če že govorimo o propadlih primorskih velikanih - bolj kot Mip je bil Prunku blizu Kraški zidar. Košarkarski klub namreč. Pred petimi leti je prevzel pokroviteljstvo in klub tako rešil propada. Pa le ne zaradi košarke, čeprav jo imata s sinom rada. “Veste, kako je bilo, ko je bila tekma domačega kluba v Sežani? Vsi so bili tam! Zdi sem mi prav, da nekaj tudi vložimo in tako podpremo lokalno okolje,” pravi Prunk. Ni slabe volje, ko sežanski ljubitelji košarke v zanosu še vedno rečejo, da gredo na tekmo “kraškega”, čeprav se klub imenuje Mesarija Prunk. “Se bodo že navadili. Kraški zidar je bil legenda, klub je 55 let nosil njegovo ime. Zdaj je v drugi ligi, ampak boste videli - kmalu bo v prvi. Kot jaz - vedno naprej,” napoveduje Prunk.
SONJA RIBOLICA
več slik na : http://www.primorske.si/Plus/Gospodarstvenik-Primorske